Na spletni strani blanshcreations.com uporabljamo piškotke za boljše delovanje strani in prijetnejšo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.
V REDU

Slide 1

VLOGA STARŠEV PRI ODRAŠČANJU OTROK duhovno starševstvo

V čem vidim najpomembnejšo vlogo staršev? Vidim jo v tem, da otroke vzgajamo skladno z njihovo resnično naravo, tako da lahko odrastejo v globokem zaupanju vase in v spoštovanju samega sebe, iz česar lahko izhaja njihovo svobodno izražanje sebe. Resnična narava otroka se izraža v vsem, kar otroci delajo. Otroci so čisti izraz svoje duše. Zakaj iz otroka, ki je vesel in poln radovednosti, nenehno odkriva svet okrog sebe, se rad uči novega in je poln energije, pogostokrat izgine njegovo navdušenje nad življenjem? Največkrat je to zato, ker starši ne znajo videti otroke kot to, kar v resnici so. In zakaj starši tega ne znajo videti? Zaradi tega, ker v času, ko so bili sami otroci, tudi njihova resnična narava ni bila spoštovana in tudi sami niso razvili osebnosti skladno s tem, kdo v resnici so. Naučili so se biti nekdo, kar v resnici niso. Vzgojili so jih starši, ki prav tako niso razumeli svoje prave narave kot tudi ne mnoge generacije pred njimi. To je tudi razlog, zakaj dandanes veliko odraslih še vedno poskuša na različne načine najti sebe ter ozdraviti vzorce, ki so jih prejeli v svojem otroštvu.

Rezultat tega, da starši ne vidijo, kdo njihovi otroci v resnici so in da jih vzgajajo v nasprotju z njihovo naravo, je, da s svojim ravnanjem otroke nazadnje prepričajo, da imajo določene pomanjkljivosti in da na nek način niso v redu. Na takšen način troci ne morejo razviti zaupanja vase in ljubezni do sebe, rezultat tega pa je, da niso svobodni, da bi izražali to, kar je najboljše v njih.

In kako poteka doba odraščanja otrok, če odrasli ne vidijo, kdo njihovi otroci resnično so? Starši svoje otroke večkrat ranijo. Tega ne naredijo namenoma, ampak njihovo ravnanje izhaja iz nepoznavanja otrokove resnično narave. Kar otroke zares rani, je to, da starši ne upoštevajo njihove resnične narave, jo presojajo in ocenjujejo ter tako ne spoštujejo ali pa jo zatirajo. Večina staršev uporablja vzgojne pristope, ki se jim zdijo najlažji ali izhajajo iz njihove lastne perspektive zaznavanja situacij, ne pa iz spoštovanja otrokove resnične narave. Večina konfliktov med starši in otroci nastane ravno zaradi pomanjkanja razumevanja, kdo otroci v resnici so in kaj resnično potrebujejo. Otroci se upirajo načinom vzgoje, ki so v nasprotju z njihovo resnično naravo. Starši se jezijo, če njihovi vzgojni pristopi ne delujejo, čeprav se jim zdijo dobri ali pa so uspeli drugim staršem, zato poskušajo nato z disciplino doseči, da jih otroci ubogajo. Kratkoročno tako starši dosežejo, kar si želijo, vendar s tem ne podpirajo otroka, da bi razvil zaupanje vase in ljubezen do sebe.

Kako lahko ugotovite, če nenamerno povzročate otroku rane, ker ne poznate njegove resnične narave? Iskreno si odgovorite na naslednja vprašanja:

Ali ste si kdaj želeli, da bi vaš otrok nehal delati to, kar vedno dela?

Se je otrok kdaj od vas umaknil fizično ali čustveno?

Se ob koncu dneva počutite izmučeni in frustrirani glede tega, kako se obnaša vaš otrok?

Ali kdaj gledate na otroke drugih in se sprašujete, kaj je narobe z vašim?

Ali se sprašujete, kako bi dosegli, da se vaši otroci ne bi kregali?

Ste si kdaj rekli: »Tega otroka enostavno ne razumem.«

Ali želite, da vas vaš otrok spoštuje in posluša?

Ali izkušate, da je vaš otrok uporniški?

Ali se vam zdi, da je vaš otrok od vas oddaljen?

Ali doživljate, da ima vaš otrok večkratne izbruhe jeze in slabe volje?

Ali si kdaj rečete: »Ne vem, kaj naj naredim s tem otrokom«?

Ali kdaj zaznavate svojega otroka kot problematičnega?

Ali večkrat govorite z drugimi, kako težek je vaš otrok in da enostavno ne razumete zakaj?

Ali se jezite in kričite na otroka bolj, kot bi si to želeli?

Ali čutite, da morate otroku groziti, da se odziva in obnaša po vaše?

Ali čutite, da morate nenehno stati za njegovim hrbtom in pritiskati nanj, da so stvari narejene?otroci

Če ste na enega ali več vprašanj odgovorili z 'da', je čas da otroku nehate povzročati nove rane in ga začnete vzgajati na način, ki spoštuje in podpira njega in vas. Starševstvo naj ne bi bila frustrirajoča izkušnja, ampak enostavna in radostna. Otroci vsak dan od jutra do večera sporočajo, kako naj bi z njimi ravnali. Njihova resnična narava se izraža v vsem, kar delajo, prepoznati moramo samo njihovo enkratnost in z njimi ravnati na načine, ki to unikatnost spoštujejo in podpirajo. Največ, kar jim lahko date, je vaše dovoljenje, da so to, kar so.

Kako lahko sami vidite, če ste kot starši uspešni? Premislite o naslednjem:

Ali vaši otroci vedo, kdo so, razumejo sebe in se sprejemajo?

Ali čutijo, da je njihova notranja narava vredna in neprecenljiva?

Ali cenite in hvalite njihove naravne težnje? Takšne težnje se lahko razvijejo v otrokovo največjo moč.

Ali vaši otroci uporabljajo svoje naravne darove in jim zaupajo? Če jih lahko razvijejo, jim bodo lahko v veliko pomoč, ko se bodo srečevali z izzivi svojega življenja.

Ali so stvari, za katere mislite, da so pomembne, zares pomembne? Lahko imate za pomembno nekaj, kar otroku v resnici škoduje. Vaša pričakovanja so lahko zelo egoistična z vaše strani.

Ali želite biti videti dobri starši ali pa resnično BITI dobri starši?

Kako ocenjujete svoje otroke? Ali je to na osnovi tega, kar delajo in dosežejo?

Otroci in tudi mi smo dovolj takšni, kot smo. To, da smo, je naša vrednost. Rodili smo se z neskončno vrednostjo znotraj svoje biti. Mišljenje, da samo dejanja določajo vrednost osebe, je eno izmed najbolj zmotnih sporočil, ki ga otroci lahko prejmejo. Če znajo otroci videti svojo vrednost le v tem, kar dosežejo, se bodo kasneje v življenju zagotovo morali soočiti s takšnim napačnim vzorcem znotraj sebe ter prepoznati, da je njihova resnična vrednost unikaten in konstanten del njihove biti in da so ljubljeni in vredni samo zato, ker obstajajo. Kot starši naj bi se osredotočili torej predvsem na to, da jim pomagamo prepoznati njihovo vrednost in razviti sposobnosti v skladu z njihovo unikatno naravo. Na takšen način se jim kasneje ne bo potrebno boriti za to, da bi se počutili vredne, ampak bodo njihovi dosežki naravna manifestacija njihovega zaupanja vase in v svoje sposobnosti.

Starševstvo, ki upošteva otrokovo resnično naravo, sama poimenujem duhovno starševstvo. Starši smo prvi, ki se moramo zavedati resnične vrednosti svojih otrok kot tudi svoje lastne vrednosti, pri čemer naj bi gledali na širšo sliko potovanja duše. Otroci, ki pridejo v našo družino, niso nebogljena bitja, ampak bitja, ki imajo v sebi veliko modrost in že napisano zgodbo za svoje potovanje. Sami smo tisti, ki jim lahko s svojim omejenim gledanjem na svet predstavimo življenje v zelo omejeni obliki. Njihova zgodba lahko daleč presega to, kar si sami lahko predstavljamo. Med nami so otroci, od katerih se lahko samo učimo. Ali smo sposobni pogledati na svoje otroke kot na svoje učitelje? Tako kot otroci imamo tudi sami svojo zgodbo že napisano, omogočiti moramo le, da se ta zgodba začne odvijati v tem fizičnem svetu. Kar se sedaj kolektivno učimo je to, kako v sebi narediti prostor za prisotnost duše, da se lahko izraža. Učimo se dovoliti, da smo vodeni s strani svojega resničnega jaza. Dovolj dolgo smo si brez njega pisali svoje zgodbe in si ustvarjali borbe, pomanjkanja in bolečine. Sedaj se učimo drugačnega potovanja, kakršnega si je zamislila naša duša – potovanja brez borb, pomanjkanja in bolečine...

 


Arhiv novic


 
©2014-2020 BLANSH CREATIONS Vse pravice pridržane